APDEJT.si

Slovaški premier Robert Fico je ponovil, da Slovaška ne bo sodelovala v programih EU za financiranje vojaške pomoči Ukrajini. Kritiziral je sankcije EU proti Rusiji, ker naj bi bolj škodovale evropskemu gospodarstvu kot pa Moskvi. Slovaška je sicer ustavila državno vojaško pomoč Ukrajini že leta 2023, ko je Fico prevzel oblast, a še vedno dovoljuje komercialno prodajo orožja.

Nicolás Maduro je vložil zahtevo pri vrhovnem sodišču (TSJ) za odvzem državljanstva opozicijskemu voditelju Leopoldu Lópezu zaradi pozivanja k vojaški invaziji. Vzporedno s tem je venezuelska vlada Lópezu odvzela potni list in sprožila sodni postopek za odvzem državljanstva. Maduro Lópeza in druge opozicijske voditelje obtožuje spodbujanja k strmoglavljenju njegove vlade, kar pa ustava prepoveduje.

Neodvisna kandidatka levega političnega spektra, Catherine Connolly, je bila razglašena za zmagovalko irskih predsedniških volitev. Njena edina tekmica, Heather Humphreys, je priznala poraz in izjavila, da bo Catherine predsednica vseh Ircev.

Nekdanja tajska kraljica Sirikit, mati sedanjega kralja Vajiralongkorna in soproga najdlje vladajočega monarha, je umrla v petek pozno zvečer v starosti 93 let. Kraljeva družina je na Tajskem zelo spoštovana in jo mnogi obravnavajo kot polbožanske figure.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da Rusija ne kaže znakov pripravljenosti na mir in da Vladimir Putin stavi na to, da se bo Zahod naveličal podpirati Ukrajino. Frederiksenova je poudarila, da se to ne bo nikoli zgodilo in da bodo zavezniki le še okrepili svojo podporo.

Južnokorejski minister za združitev, Chung Dong-young, je izrazil prepričanje, da obstaja velika verjetnost za srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom prihodnji teden. Minister je to označil kot "priložnost iz nebes" za oživitev zastale diplomacije in pozval Trumpa, naj srečanje izkoristi med svojim prihajajočim obiskom Azije. Srečanje bi lahko potekalo prihodnji teden.

Na železniški postaji v Ovruchu v Ukrajini je prišlo do eksplozije granate, v kateri so umrle štiri osebe, dvanajst pa je bilo ranjenih. Po poročanju ukrajinske policije je 23-letni moški, ki je poskušal ilegalno zapustiti državo, na peronu aktiviral eksplozivno napravo med preverjanjem dokumentov s strani mejnih stražarjev. Moškega so že aretirali zaradi poskusa ilegalnega prehoda meje.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je imenovala Alexandra Munteanuja za kandidata za premierja. Munteanu se opisuje kot "Američan moldavijskega porekla" in je zadnjih 20 let živel v Ukrajini. Imenovanje je sledilo posvetovanjem s parlamentarnimi frakcijami.

Donald Trump je izjavil, da je ustavil načrte Benjamina Netanjahuja za aneksijo Zahodnega brega. Opozoril je, da bi Izrael izgubil ameriško podporo, če bi se odločil za aneksijo. Napovedal je tudi, da namerava obiskati Gazo.

Mednarodno sodišče je odločilo, da Izrael ne sme stradati Palestincev in da mora zagotoviti zadovoljevanje osnovnih potreb prebivalcev Gaze. Prav tako mora Izrael sodelovati z Agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in odpraviti blokado pomoči Gazi. Izrael naj bi po dogovoru o premirju moral odpreti prehod Rafa in omogočiti vstop 600 tovornjakom humanitarne pomoči dnevno.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom zaradi zaostrenih napetosti in ruskega neupoštevanja prekinitve ognja v Ukrajini. Putin je odgovoril z vodenjem jedrskih vaj po kopnem, morju in zraku, kljub temu pa Kremelj trdi, da se priprave na vrh nadaljujejo. V ruskem zračnem napadu na Kijev je bilo ubitih najmanj šest ljudi.

Kralj Karel III. je postal prvi voditelj Anglikanske cerkve, ki je javno molil s papežem po razkolu z Rimom pred 500 leti. Skupna molitev s papežem Leonom XIV. v Sikstinski kapeli v Vatikanu je bila označena kot pomemben trenutek v zgodovini in potrjuje bližino med katoliško in Anglikansko cerkvijo.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni želel 'zapravljenega' srečanja. Trump je dejal, da si ne želi izgubljati časa, posebej ker Rusija ni resna glede prekinitve ognja v Ukrajini. ZDA so izrazile razočaranje, vendar so poudarile, da še naprej podpirajo Ukrajino in spodbujajo resnično mirovno rešitev.

Donald Trump je ponovil opozorilo Hamasu in dejal, da so zavezniki ZDA na Bližnjem vzhodu pripravljeni poslati vojake v Gazo, če bo potrebno. Podpredsednik ZDA, JD Vance, je prispel v Izrael, da bi okrepil dogovor o prekinitvi ognja v Gazi.

Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo preloženo, saj je Rusija zavrnila takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini. Trump je izjavil, da ne želi 'zapravljenega srečanja'. Poljski zunanji minister je izrazil zadržke glede zagotavljanja varnosti ruskemu predsedniku, če bi letel nad poljskim ozemljem. Generalni sekretar Nata Mark Rutte se je odpravil v Washington na pogovore s Trumpom.

Srečanje med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, ki je bilo napovedano za ta teden, je bilo preloženo. Ruska državna agencija RIA je citirala namestnika ruskega ministra, ki je dejal, da dogovor za srečanje sploh ni obstajal in da so potrebne priprave.

Poljska je zagrozila z aretacijo Vladimirja Putina, če bi njegov zrakoplov preletel poljski zračni prostor na poti v Budimpešto na srečanje z Donaldom Trumpom. Rusija je na to odgovorila z obtožbami, da je Poljska pripravljena izvesti teroristična dejanja.

Milijoni Američanov so se udeležili protestov v mestih, kot so Los Angeles, New York, Chicago, Washington D.C. in Houston, da bi izrazili nestrinjanje s politikami ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Protesti so bili odziv na Trumpove politike, ki so naletele na široko neodobravanje.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.